Pri fotomonitoringu spremljamo vizualne spremembe v jami. V rednih časovnih presledkih natančno fotografiramo izbrane točke v jami. Takšen fotografski material lahko uporabimo kot zapis sprememb tekom časa, ki služijo kot osnova pri upravljanju jam. Fotomonitoring ima neko vrednost le v kombinaciji s fotografiranjem natančno poznane lokacije v sami jami.

S fotomonitoringom beležimo začetno oziroma ničelno stanje pred posegom v jamski prostor in po preteku določenega časa. Pomemben je zlasti v primerih, ko spreminjamo jamsko okolje, npr. z vzpostavitvijo nove turistične poti, ko opazujemo propadanje ali rast kapnikov, poškodbe jamskega inventarja ... Pomembno je, da izvajamo fotodokumentacijo na izpostavljenih delih, npr. ob poteh, okrog izpostavljenih posebnih kapnikov. V jami gre kljub vsemu za stalno, a počasno spreminjanje okolja, ki ga turisti navadno sploh ne opazijo. Fotodokumentacija je pomembna tudi v primerih, ko na podlagi podpisov ugotavljamo prisotnost znanih zgodovinskih osebnosti v jami. S pomočjo fotomonitoringa in analize slike v daljšem časovnem obdobju lahko izvajamo tudi nekatere meritvne, npr. merjenje hitrosti odlaganja sige, aktivne geološke procese kot so potresi ipd.

Fotomonitoring se lahko uporablja tudi za nadzor obiskovalcev, da se izognemo izpadom vandalizma v jami ali za štetje obiska. Fotografija je trajni zapis, ki pa dobi dodatno vrednost, če jo oplemenitimo še z dodatnim tekstovnim gradivom, npr. vprašalniki.

Schaffenrathov motiv iz Postojnske jame.