Če ne upoštevamo obiska jam v pra- in predzgodovini v kultne in podobne,  ne »nujno življenjske potrebe«, ampak se držimo zgodovinskih obdobij,  je jamski turizem ena najstarejših oblik turizma v najširšem, ne zgolj sodobnem pomenu besede. Organizirani jamski turizem na našem krasu sodi med prve v zahodnem svetu. V literaturi se omenja, da je bila jama Vilenica pri Lokvi že v prvi polovici 17. stoletja turistična jama. Škocjanske jame, seveda le vhod z okolico, so tržaški mestni očetje šteli za eno največjih zanimivosti širše okolice njihovega mesta. Sodobni oziroma kontinuirani jamski turizem je na tem ozemlju izpričan prav z začetkov 19. stoletja. Leta 1808 je bila za obisk urejena Pečina na Hudem letu pri Padričah, 1819 so za turistični obisk odprli Postojnsko jamo. Od takrat dalje se je ta oblika turizma intenzivno razvijala, saj je Postojnska jama z okoli pol milijon obiskovalcev letno med prvimi turističnimi znamenitostmi v Sloveniji.

V okviru sklopa turizem bomo skušali ugotovili zakaj in kako se je v Sloveniji le manjše število jam razvilo v turistične objekte. Ugotovili naj bi skupne značilnosti in posebnosti teh jam in jih primerjali z jamami, ki niso namenjene turističnemu obisku.

Jamski turizem predstavlja za jamo določeno obremenitev, saj poruši naravno stanje v jami. Prihaja do povečanega vnosa alohtonih snovi in energije v energetsko revno okolje, kar lahko vpliva na naravne procese v jamah ter se odraža tudi v sestavi in razmerju organizmov v podzemeljskih združbah. S tega vidika bomo namenili posebno pozornost vplivu turizma na podzemeljsko okolje in združbe, varovanju, upravljanju ter morebitnemu izboljšanju stanja v jamah.

Vsak poseg v kraške jame in kraške površinske oblike lahko pomembno vpliva na naravne procese v njih, oziroma v njih uniči pomembne zapise iz geološke zgodovine. Zato bomo na osnovi dosedanjih izkušenj pri posegih v kraške objekte in tekočih raziskavah, predstavili strokovne smernice in omejitve pri urejanju turistične infrastrukture in načrtovanju turistične aktivnosti v kraških objektih in njihovi neposredni okolici. Predstavili bomo tudi načrt monitoringa, na osnovi katerega bomo vrednotili vpliv turizma na kraške objekte.

Na podlagi podrobnega pregleda današnjih turističnih jam in možnosti, ki jih nudijo jame in ostali kraški objekti, bomo pripravili predloge o bolj uravnovešenem in trajnostnem jamskem turizmu.

Ključna raziskovalna vprašanja:

• Pregled razvoja turizma na Klasičnem krasu.
  
• Krasoslovni turistični objekti.
• Smernice za upravljanje z urejenimi jamami in načrt  dolgoročnega monitoringa.
  
  

Struktura delovne skupine

Vodja: Janez Mulec

Sodelujoči:

• Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU: Franci Gabrovšek, Andrej Kranjc, Tanja Pipan, Janez Turk
  
• Postojnska jama, turizem d.d.