Geološke danosti ozemlja v veliki meri določajo način življenja ter gospodarsko oziroma kmetijsko dejavnost in razvitost določenega območja. Tako so na primer kamnolomi skozi stoletja ali celo tisočletja dajali gradbeni material in delo številnim ljudem. Kamen, kot gradbeni material daje pečat tudi kulturni krajini.

Človek s svojim načinom življenja in velikokrat nepremišljenimi posegi v prostor močno ogroža naravo. S posegi lahko porušimo naravno ravnovesje v okolju, vplivamo na biotsko raznovrstnost, uničimo geološke zanimivosti in informacije ter različne geomorfne oblike, značilne za kraško površje, negativni vplivi pa lahko dosežejo tudi podzemlje, posebno kraški vodonosnik, kar pa konkretno pomeni probleme z onesnaženjem pitne vode.

Med različnimi geomorfnimi oblikami zavzemajo jame za človeka na krasu neko posebno mesto. Človek jame uporablja že od prazgodovine kot svoje bivališče, pogosto pa so mu služile kot kultno mesto – stik z onostranstvom. V vhodnih delih številnih jam so bili najdeni ostanki kamnitih orodij in keramike. Ljudje so v jamah prebivali ali jih uporabljali kot zatočišča, ponekod pa so v njih tudi pokopavali. Do sedanjih časov se je ohranila različna gospodarska navezanost na jame. V jame so ljudje hodili po vodo in led, kasneje pa so zahajali v jame bolj kot občudovalci podzemlja, iz česar se je razvila močna turistična dejavnost.

Posebna, manj opazna je raba jam v znanstvene namene. Iz oblikovanosti jam, ali pa z analizami sedimentov, kapnikov in živali, pridobivamo pomembne podatke o delovanju krasa, pretakanju vode v njem in o zgodovini našega ozemlja nasploh.

Zaradi geomorfoloških, geoloških, hidroloških, zooloških in botaničnih posebnosti so jame tudi zelo pomembni objekti naravne dediščine.

Kaj lahko storimo za ohranitev krasa?

• Upoštevati moramo zdrav razum in naravovarstvene zakone, vlada pa mora zakone za zaščito naravnega okolja striktno izvajati.
  
• Naravovarstveni zakoni, omogočajo manjše onesnaževanje površja in jam.
• Zakon o varstvu jam bi bilo potrebno dosledno upoštevati.
  
• Zadostna informiranost prebivalstva, o posebnostih in značilnostih kraške pokrajine.
• Naš namen in končni cilj naj bo čimbolj ohranjeno in nedotaknjeno kraško površje ter podzemlje prihodnjim rodovom.

Posegi v kras (gradnja prometnic)

Da bi bili posegi v kras čim manj grobi, s predhodnimi študijami z načrtovalci izbiramo najboljše trase. Z rednim krasoslovnim nadzorom ob gradnji prometnic proučimo na novo odkrite kraške pojave, graditeljem pa pomagamo premostiti kraške objekte in jih hkrati čim več ohraniti.

Kratko lahko strnemo temeljne smernice načrtovanja prometnic:

• izbor trase temelji na podlagi celostne presoje krasa s poudarkom na lokalnih značilnostih;
• izbrani potek trase se izogiba tudi posameznim izjemnim kraškim pojavom;
• eden prednostnih ciljev načrtovanja je ohranjanje kraškega vodonosnika.

Odstranitev tal in rastja s kraškega površja in seveda večja zemeljska dela pri kopanju cestnih usekov in predorov razkrijejo površinske, epikraške in podzemeljske kraške pojave. Naša naloga je te pojave proučiti kot del naravne dediščine, svetovati način njihovega ohranjevanja in seveda seznanjati graditelje z novimi spoznanji. Ti izsledki jim služijo pri premoščanju gradbenih ovir.

Jame raziščemo, narišemo njihove načrte, opredelimo njihovo obliko, skalni relief ter zberemo vzorce naplavin in sig za nadaljnje analize. Na podlagi oblike jam in geoloških danosti predvidimo njihova nadaljevanja, kar še zlasti koristi graditeljem pri njihovi sanaciji.

Jame in brezna poskušamo v čim večji meri ohraniti, njihove vhode pa zapreti z betonskimi ploščami, skalnatimi zidovi in podobno. Najbolj zanimive in dobro ohranjene jame smo zaščitili v celoti in čeprav so pod avtocesto, so dostopne.

Pomembno je, da se krasoslovci vključujemo tako v načrtovanje kot v izgradnjo ter v spremljanje vplivov, ki jih imajo avtoceste na okolje. Na ta način ohranjamo naravno dediščino ter poglabljamo temeljno znanje o nastanku in razvoju krasa. Poznamo več različnih vrst krasa in vsak zahteva svojstven pristop, zato mora biti sodelovanje med graditelji stalno in sprotno. V zadnjih desetih letih nam je ta spoznanja v Sloveniji v veliki meri uspelo uresničiti in sodelovanje med načrtovalci in graditelji cest ter krasoslovci nam služi za vzor tudi pri načrtovanju in izvedbi drugih posegov v kras.

Avtorji
Martin Knez, Andrej Mihevc, Bojan Otoničar, Tadej Slabe in Nadja Zupan Hajna