V središču naše pozornosti pa bodo vendarle ostali predvsem povojna (II. Svetovna vojna) arhitektura in poselitveni vzorci, ki ju/jih deloma zaznamujejo poskusi ohranjanja (posnemanja, nanašanja, prevajanja) tradicionalnega. Klasična adaptacija starih oz. originalnih bivalnih vzorcev pa nas zanima samo v primeru, ko prihaja do temeljite predelave, pa še takrat objekt, ki nastane sodi v okvir novogradnje.
Zaradi lažjega razumevanja problematike oboje razvrščamo v dve kategoriji:
- nereferenčne novogradnje iz obdobja socialistične modernizacije in
- novogradnje, ki imitirajo/posnemajo tradicionalno stavbno dediščino.
Podobno kot drugje v Sloveniji (in bivši SFR Jugoslaviji) so v času med 1960 in 1990 v tej kategoriji prevladovale stavbe zgrajene po skromnemu naboru standardiziranih načrtov. Aktualna kulturna krajina iz tega časa tega sicer ne potrjuje, nenazadnje tudi zato, ker so ti standardizirani načrti v fazi izvedbe doživeli nešteto mutacij. Na terenu zato zgleda, kot, da je moralo biti načrtov več, saj so začetne in kasnejše predelave velikokrat močno zabrisale strukturo originalnih zamisli. V nekaterih sicer redkejših primerih pa so ljudje zidali tudi brez uradnega načrta.
Ne glede na to, da velikokrat osnovnega načrta skoraj ni mogoče prepoznati tovrstna arhitektura vendarle temelji na vrst skupnih/podobnih elementov:
- kvadratna oblika osnovne arhitekture,
- balkoni in drugi priključeni elementi,
- dimenzije; v razmerju do obstoječega stavbnega fonda in pokrajine,
- notranja organizacija prostora,
- nakloni streh.
Kategorijo tako imenovanih imitacij je mogoče razdeliti na tri podskupine:
- gradnje, ki posnemajo lokalno stavbno dediščino in poselitvene vzorce,
- gradnje, ki posnemajo druge (najpogosteje mediteranske) tipe in
- gradnje, ki kombinirajo elemente tradicionalne in sodobnih arhitekture.
Pri zadnji (pod)skupini gre za sodobno arhitekturo, ki lokalno tradicijo uporablja predvsem kot na pokrajinske in klimatske značilnosti nanašajoči se citat. Za prvo so značilne arhitekture, ki skušajo v vsem posnemati samo kraško stavbno dediščino v drugi pa najdemo vse od kopij španskih fink do toskanskih vil in grških pristav.
