Za primerjavo urbanističnih pristopov smo se zatekli k primerom iz severovzhodne Sardinije, kjer so urbanisti in arhitekti skrb za ohranitev tradicionalnih elementov mediteranske stavbne dediščine mestoma prignali do nekritičnega eklekticizma.
Poleg tega smo vključili še primer iz vinogradniških dolin (Napa, Sonoma) v zaledju San Francisca v Kaliforniji in na ta način opozorili na to, da se skupaj z ljudmi selijo tudi stavbarske tradicije. Predvsem pa smo s tem primerom želeli opozoriti na to, da se pod vplivom novega okolja ali novih razmer v starem okolju (socialno ekonomski razvoj, ki narekuje odnos do prostora, lokalni in globalni vplivi) to kar proglasimo za dediščino, neprestano spreminja in tako hkrati želeli poudariti, da je tudi to kar smo v nekem trenutku proglasili za dediščino, rezultat preteklih sprememb. Slednje bo natančneje predstavljeno predvsem v poglavju, ki obravnava zgodovinski razvoj kraške oz. mediteranske stavbne dediščine. V tem okviru bomo sledili običajni členitvi tipov poselitve (zgoščena, združena ali zložena ter sestavljena, naselja), ki se prilagajajo prostorskim značilnostim oz. geomorfologiji (na ravnini, na pobočju), prilagodili se bomo utečeni razvrstitvi tipov domačij (v obcestnem nizu, z odprtim ali zaprtim dvoriščem), upoštevali pa bomo tudi obstoječ nabor osnovnih posebnosti. Pri tem kaže že na tem mestu izpostaviti predvsem spahnjenico oz. kaminsko kuhinjo, ki se nahaja na zunanji strani hiše in najpogosteje obsega prizidano ognjišče z velikim dimnikom in borjač oz. obzidano dvorišče.
Obzidano s stavbami ali zidom, tlorisno nepravilno in z vhodom skozi kamnoseško oblikovan vhod (porton, kalon …) ta osrednji prostor domačije deloma še vedno spominja na nekdanjo leseno ogrado za ovce, ki so jo kasneje obzidali. Medsebojno povezani borjači so od 17. stoletja naprej začeli dajati videz prehodov in »ulic« in s tem odločilno zaznamovali kraška naselja. Za lažje razumevanje drugega dela projekta bomo v tem delu natančneje analizirali tudi posamezne dele stavb, obliko njihov streh, vrsto kritine, tipe odprtin (portal, dvoriščni vhod, vrata, okna), značilne dele stavb (zunanji hodnik, stopnišča, dimnik), okrasne arhitekturne člene (iz kamna in lesa), višinske značilnosti (pritličje, nadstropje in ali kašča), tlorisne značilnosti (kvadratni tloris, vzdolžni tloris).
