Sledenje z umetnimi sledili ima na slovenskem krasu že dolgo tradicijo. Glavni namen je običajno določitev smeri in hitrosti podzemnega pretakanja ter omejitev zaledja kraških izvirov, ob skrbnem načrtovanju poskusa ter dovolj dolgem in natančnem vzorčenju pojava sledila pa je možna tudi bolj podrobna študija značilnosti pretakanja podzemnih vod in prenosa v njih raztopljenih snovi. Kot sledilo uporabljamo različne snovi, ki niso škodljive za okolje. Najbolj pogosto ga injiciramo v vodni tok, ki s površja ponika v kraško jamo (slika 1), v zadnjem času pa so bile kot točke vnosa večkrat izbrane tudi razpoke na površju (slika 2).

Predpogoj za učinkovito izvedbo sledilnega poskusa je temeljita predhodna študija terena in njegovih osnovnih hidroloških, geomorfoloških, geoloških, hidrogeoloških in speleoloških značilnosti. To omogoča izdelavo natančnega načrta poskusa, pri sami izvedbi pa je nato potrebno pogostnost in trajanje vzorčenja (slika 3) sproti prilagajati rezultatom analiz pojavljanja sledil ter razporeditvi in intenziteti padavin. Za uspešno izvedbo poskusa je potrebno opazovanja izvajati dovolj dolgo, tudi v obdobju enega leta ali več. Tudi v daljšem obdobju se namreč koncentracije sledila na izvirih po močnejših padavinskih dogodkih običajno povečajo in dokazujejo pomen zadrževanja snovi v slabše prepustnih conah vodonosnika. Poleg tega se je pokazalo, da lahko le z dovolj dolgim vzorčenjem dokažemo stranske povezave, ki so aktivne le ob izjemnih hidroloških pogojih.

Na območju jugozahodne Slovenije so bili opravljeni številni sledilni poskusi. Ugotovljene smeri in značilnosti pretakanja so prikazane na interaktivni karti.

Malenščica je primer kraškega izvira z zelo kompleksnim zaledjem, v katerem se prepletajo površinski in podzemni vodni tokovi. S sledilnim poskusom z vojaškega vadišča Poček (Kogovšek 1999; Kogovšek in Petrič 2004) in s spremljanjem naravnih sledil voda v njenem zaledju (Kogovšek 2004) je bilo dokazano, da se v Malenščico stekajo vode iz kraškega vodonosnika Javornikov (slika 4), ki se napaja z infiltracijo padavin na tem z gozdom poraslem hribovju. Del vode dobivajo izviri Malenščice tudi iz ponikalnice Pivke, kar so nakazovale že meritve gladin kraške vode, potrdile pa speleohidrološke raziskave in sledenje podzemeljske Pivke (Habič 1987, Habič 1989). Sledilni poskusi (Šerko 1946) pa so pokazali, da v izvir zateka tudi ponikalnica Rak, ki dovaja vode s Cerkniškega polja.

S sledenjem na Počku je bilo ugotovljeno, da se podzemne vode s tega območja pretakajo predvsem proti izviroma Malenščice in Vipave. Zaradi injiciranja na površju in zadrževanja v vadozni coni se je sledilo pojavljalo v več izrazitih sledilnih valovih v času enega leta. Postopno izpiranje iz kraškega sistema je značilno za tak način injiciranja in smo ga kasneje potrdili še z drugimi sledilnimi poskusi. Dolgotrajno spremljanje pojavljanja sledila v izvirih je dalo visok odstotek povrnjenega sledila (priloga). Za njegov prenos so bile odločilne padavine na širšem območju injiciranja. Hidrogram (priloga) kaže različen tip režima kraških izvirov in sočasen prehod sledila na izvirih Malenščice in Vipave. Dobljeni rezultati potrjujejo posebno značilnost kraških vodonosnikov, da se lahko z določenega območja podzemne vode raztekajo v različne smeri.

Z različnimi hidrogeološkimi raziskavami so bila torej ugotovljena različna prispevna območja v zaledju Malenščice, pokazalo pa se je tudi, da se njihovi deleži spreminjajo ob različnih hidroloških pogojih. Bolj natančno je razmerja med njimi zelo težko določiti in potrebne bodo še dodatne raziskave. Do sedaj zbrano znanje je dobra podlaga za njihovo uspešno načrtovanje.

Literatura

Habič, P. 1987: Raziskave kraških izvirov v Malnih pri Planini in zaledja vodnih virov v občini Postojna. Tipkano poročilo, IZRK. Postojna.

Habič, P. 1989: Kraška bifurkacija Pivke na jadransko črnomorskem razvodju. Acta carsologica 18, str. 233-264. Ljubljana.

Kogovšek, J. 1999: Nova spoznanja o podzemnem pretakanju vode v severnem delu Javornikov (Visoki kras). Acta carsologica 12, str. 161-200. Ljubljana.

Kogovšek, J. 2004: Fizikalno-kemične značilnosti voda v zaledju Malenščice (Slovenija). Acta carsologica 33/1, str. 143-158. Ljubljana.

Kogovšek, J., Petrič, M. 2004: Advantages of longer-term tracing -- three case studies from Slovenia. Environmental geology 47, str. 76-83. Berlin.

Šerko, A. 1946: Barvanje ponikalnic v Sloveniji. Geografski vestnik 18, str. 125-139. Ljubljana.

Avtorici
Janja Kogovšek in Metka Petrič